Les Propositions
14 propositions stratégiques et opérationnelles pour construire une Union Européenne élargie effective et démocratique au cours des deux prochaines décennies

Français	Anglais	Allemand	Dannois	Polonais	Italien	Espagnol
Russe	Slovaque	Roumain	Grèque	Hongrois	Lituanien	Tchèque

1. Vzpostavitev rednega ocenjevalnega procesa evropskega institucionalnega in vladnega sistema :
Vsakih 10 let, zacenši leta 2002, je potrebno predvideti organizacijo Konvencije, sestavljene iz voljenih uradnikov, namenjenih oceniti stanje evropske integracije in predlagati nujne strukturne spremembe.
(Dodana vrednost : usmerjanje sprememb, da se izognemo kaosu; diktiranje izgradnje Evrope, da damo možnost dihanja; demokracija, ucinkovitost, prilagodljivost, evolucija).

2. Risanje nove institucionalne geografije EU :
Ponovno moramo pregledati geografske lokacije evropskih institucij ter preiti okvire zgodovinske osi Bruselj - Luksemburg - Strassbourg. Osrednje institucije bi morale biti razdeljene med London, Pariz, Frankfurt, Bruselj in Haag (Prvi evropski obroc); ostale evropske institucije pa med druge evropske prestolnice kot so Dublin, Madrid, Rim, Dunaj, Praga, Varšava, Kopenhagen, Helsinki, Atene, Lizbona, Ljubljana... (Drugi evropski obroc). Ta mesta bodo sestavljala mrežo evropskih prestolnic.
(Dodana vrednost : zbliževanje skupnih evropskih institucij; dolgorocno zasidranje EU; vzpostavitev mocne globalne vidljivosti za Združeno Evropo; zbliževanje ljudi in ozmoza z evropskih mrežnim sistemom povezav ter ustreznost zahtevam ucinkovitosti; vecanje mednarodne kredibilnosti).

3. Spojitev dveh izvršilnih funkcij (Evropske komisije ter Sveta Evropske unije) v enotno Evropsko vlado :
V demokraciji dve glavni funkciji, izvršna in zakonodajna, sovpadata z dvema entitetama in ne s tremi, kot v sedanji EU. Tudi pristojnosti niso deljene, da bi se izognili pomnoževanju nejasnih in nepreglednih postopkov. V politicnem smislu je ena institucija prevec in to je nedvomno Evropska komisija. Ustanoviti bi morali Evropsko vlado, ki bi morala prevzeti odgovornosti evropske eksekutive z asimilacijo trenutnih izvršnih funkcij Sveta EU in Evropske komisije. Evropski parlament bo oblikoval legislativo z združevanjem zakonodajnih pooblastil Sveta EU in Evropskega parlamenta. Ti dve politicni instituciji bosta skupaj poosebljali skupne interese EU. Evropski proracun bo s strani Evropske legislative in v nujnem soglasju z Vlado EU voljen vsakih pet let. Ukvarjal se bo le s potrošnjo na podrocju skupne politike. V namen seznanjanja državljanov in državljank z njihovimi evropskimi dolžnostmi, bi lahko bilo financiranje EU vezano na en vir v obliki "evropskega davka".
(Dodana vrednost: demokratizacija in s tem poenostavitev skupnega politicnega sistema, da bo bolj razumljiv in s tem lažje nadzorovan s stran državljanov in državljank; povecanje razumljivosti procesa odlocanja; pooblastitev voljenih uradnikov/uradnic; prinesti 100% demokraticno zasidranje dveh glavnih evropskih institucij).

4. Gradnja integriranega Evropskega parlamenta sestavljenega iz evropskih ter nacionalnih/ regionalnih poslancev, poslank :
Z namenom, da prevzame pomembno politicno vlogo mora biti Evropski parlament sposoben združiti 2 (3) identiteti, ki sestavljata vsakega Evropejca oz. Evropejko. 50% parlamentarcev in parlamentark bi moralo zatorej biti izvoljenih na trans-evropski listi na ravni EU; 50% na nacionalni ravni (ali regionalni, glede na odlocitev vsake države) s strani državljanov in državljank ali celo narodnih (deželnih) parlamentov.
(Dodana vrednost: zasidranje zakonodajne komponente evropske politike v nacionalne ali regionalne identitete, kot tudi v skupno evropsko identiteto; zagotavljanje njene vidljivosti z namestitvijo skupne zakonodajne moci v eno samo institucijo; izogibanje zapletenosti in konfliktom dvodomnega sistema; okrepiti legitimiteto parlamenta; demokratizacija z dajanjem vsaki državljanki in državljanu 2 glasova: nacionalnega (regionalnega) in evropskega, vzpostavljajoc skupno politicno in volilno podlago).

5. Ustanovitev nove evropske funkcije - predsednico Evropske vlade :
Politicna eksekutiva Evropske unije bi morala biti jasno prepoznavna tako zunaj kot znotraj EU. Zato bi morali ustanoviti funkcijo predsednice Evropske vlade, voljeni s strani vodij vlad oz. držav za tri leta. Predsednica mora potem opustiti svoje nacionalne dolžnosti, kot primarna akterka evropske eksekutive. Politiki oz. politicarke naj bi se za to funkcijo zavestno odlocile, tako da ta funkcija ne bi bila le za "bivše" politike in politicarke. Predsednica Evropske vlade bo poosebljala vse razvidne vidike skupnih evropskih politik, pri tem pa ji bodo pomagali drugi clani in clanice evropske vlade. Sistem predsedništva je ohranjen na trenutni nacin šestmesecnega rotiranja, z asistenco bivšega in prihodnjega predsednika oz. predsednice. Predsedujoci pomaga predsednici Evropske vlade pri njeni vlogi ter predseduje srecanjem.
(Dodana vrednost: ponovna vzpostavitev kapacitete odlocanja in predstavljanja EU; zagotoviti demokraticno legitimnost vodstva EU; prisiliti nacionalne voditelje, da bodo upoštevali EU kot polno usposobljenega politicnega akterja; dopustiti vsem državam clanicam v izmenah prevzeti vodstvo).

6. Ustanovitev Skupne evropske administracije za izvajanje skupnih politik :
Evropski parlament mora imeti vso pravico zakonodajne pobude, deljene z Evropsko vlado in izvajane, kadar zadevajo skupne politike EU, s strani integrirane administracije - Skupne evropske administracije (SEA (European Common Administration - ang.)). V medvladnih politikah pravica do iniciative seveda pripada nacionalnim vladam in parlamentom. Iniciativa, da se politika premakne z ene ravni na drugo, t.j. z nacionalne na evropsko, pripada izkljucno Evropski vladi.
(Dodana vrednost: zagotavljanje zdravega tekmovanja in ucinkovite kontrole med legislativo in eksekutivo Skupnosti, kot tudi med evropskimi in nacionalnimi ravnmi; poenostavitev, pooblastitev, ucvrstitev procesa odlocanja).

7. Postaviti Evropsko skupno administracijo v službo Evropske vlade :
Kot vsaka administracija, mora biti Evropska skupna administracija ucinkovita, v službi javnosti ter odgovorna glede izvajanja politicnih odlocitev. Zato mora biti podrejena izvršni avtoriteti vlade in organizirana glede na odlocitve, ki jih sprejema v dva administrativna organa: eden sestavljen iz delov, ki izvršujejo skupne evropske politike imenovan Skupna evropska administracija, ter drugi za medvladna vprašanja imenovan Svet evropskih ministrov in ministric (SEM (Council of European Ministers - ang.)), ki izvršuje medvladne politike. Integrirana komponenta, SEA, bi morala biti oblikovana iz delov komisije in preusmerjena na nujne naloge, ponovno bi tudi morala vzpostaviti svoje poslanstvo inovativne administracije. Kolegij komisionarjev bi bil odstranjen, med tem ko bi Generalnemu sekretarju SEA pomagali Generalni direktorji in direktorice (za trgovino, notranji trg, konkurenco, kmetijsko in ribiško politiko, varnost in boj proti mednarodnemu kriminalu, imigracijo, makroekonomsko in proracunsko politiko za države EU). Generalni sekretar oziroma sekretarka mora dobiti resnicno avtoriteto upravljanja. Ostale funkcije Evropske komisije se prenesejo na medvladno vejo (SEM), so zaupane avtonomnim agencijam ali celo odpravljene. Evropsko sodišce postane edini varuh pogodb.
(Dodana vrednost: okrepiti legitimnost in s tem opravilno ucinkovitost in politicno kontrolo skupnega administrativnega sistema; okrepiti demokraticno kontrolo nad evropskimi institucijami; usmeriti skupno eksekutivo na njene glavne pristojnosti; vzpostaviti vzajemnost).

8. Zamenjava Ministra/ice za skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP) z Ministrom/co za skupne zunanje odnose :
Obstoj skupnih politik pod izkljucno avtoriteto Evropske vlade in Evropskega parlamenta sili, da se vodenje zunanjih vidikov teh politik preda eni odgovorni politicni instituciji t.j. Ministru skupnih zunanjih odnosov - MSZO (Minister of Common External relations - MCER - ang.)) in bistvene administrativne pristojnosti (trgovina, kmetijstvo, konkurenca, razvoj…) integrira v enotno administracijo (Skupne evropske ambasade). Kandidatka je izbrana s strani Evropske vlade izmed trenutnih ministrov in ministric za zunanje zadeve, delujocih na nacionalni ravni ter ne sme imeti iste narodnosti kot predsednik Evropske vlade. Minister usklajuje implementacijo sil za hitro posredovanje skupaj z obrambnimi ministri in ministricami clanic EU. Vsa druga podrocja zunanje politike bodo ostala v rokah clanic in njihove diplomacije.
(Dodana vrednost: narediti delovanje EU v svetu ucinkovito ter še vedno ohranjati razlicnosti in bogastvo bilateralnih sporazumov med clanicami; doslednost notranjih in zunanjih ukrepov EU; zagotavljanje konsistence med predsednikom, predsednico Evropske vlade in Ministrom, ministrico skupnih zunanjih odnosov; ucvrstitev podobe in teže EU po svetu).

9. Razgibati vlogo Sveta Evrope :
Ta ozka sosešcina je sestavljena iz zelo razlicnih vrst držav: od Rusije do Maroka. Vsi imajo skupno, da so zgodovinski ter privilegirani partnerji EU, pri tem pa ni nujno, da se nameravajo prikljuciti EU v naslednjih desetletjih. Zato je pomembno, da se jim odobri Status privilegiranih sosedov (SPS (Status of Privileged Neighbours - ang.)) in s tem dostop do vrste prednostnih sporazumov na vseh podrocjih. Pri tem ni nujno, da sporazumi sledijo logiki prihajajoce prikljucitve EU. Da odredimo tem prednostnim sporazumom njihovo mesto na medvladnih podrocjih je pomembno, da razgibamo vlogo Sveta Evrope, znatno na podrocjih etike, kulture, znanosti in izobraževanja. Biti mora institucija, ki spodbuja skupne evropske vrednote v evropski sosešcini. Del sredstev iz skupnega proracuna sprošcenih z ukinitvijo nepotrebnega Generalnega direktorata komisije bi lahko preusmerili v Svet Evrope.
(Dodana vrednost: izražanje zaskrbljenosti in posebne pozornosti za skupno sosešcino EU; razgibanje vloge Sveta Evrope kot kljucnega igralca v "Evropski sosešcini"; izstop iz spirale nasledstev; okrepitev geopoliticnega okolja EU; navezovanje EU na njene sosede na trajnosten nacin).

10. Priprava ustreznih cloveških resursov za upravljanje Evrope v 21. stoletju :
Najboljše konstrukcije ne delujejo, ce jim primanjkuje ustreznih ljudi. Ta potreba se odraža v pomanjkanju tako politikov kot državnih uslužbencev. Pomembno je, da se izognemo birokratizaciji sistema, zatorej bi morale biti vse kariere javnih funkcionarjev omejene na 10 let v isti ustanovi Skupnosti. Ob tem bi olajšali prehajanje med razlicnimi ustanovami Skupnosti in nacionalno administracijo, kot tudi v privatni sektor, ob tem pa bi zahtevali aktivno znanje treh jezikov. Za politike, politicarke bi bil pogoj znanje vsaj enega tujega jezika kot prag za sprejem kandidature v Evropski parlament.
(Dodana vrednost: zagotavljanje usposobljenosti in dinamike; zmanjševanje prepada med Evropsko administracijo in evropsko družbo; ustanovitev resnicno evropske javne službe).

11. Iskanje rešitev glede problema jezika :
Jezikovna raznovrstnost je neobhodna za legitimnost procesa izgradnje Evrope. Vendarle je potreba dolocena mera racionalizacije, tako zaradi proracuna kot zaradi ucinkovitosti. V nasprotnem primeru bodo zapletenost in narašcajoci stroški prevajalcev vodili v mrtvilo in zavracanje institucij. Nujno je privzeti sistem razlicnih plasti: dva delovna jezika za neformalna administrativna srecanja (anglešcina, francošcina), pet jezikov za uradne naloge (anglešcina, francošcina, nemšcina, španšcina, poljšcina), vsi drugi uradni jeziki bodo uporabljani za sporazumevanje na javnih srecanjih (npr. plenarnih srecanjih Parlamenta). Podobnemu procese naj bi sledili glede dokumentov in uradnih tekstov. Vzporedno bi morali zaceti z obsežnim evropskim raziskovalnim projektom promocije neposrednega prevajanja, pri tem bi morali uvesti jezikovne tecaje v vseh narodnih ter regionalnih parlamentih.
(Dodana vrednost: izogibanje Babilonskemu stolpu ter hkrati ohranjati jezikovno raznolikost; ohranjanje jezikovne raznolikosti in zagotavljanje dobrega delovanja; zagotavljanje demokraticnega dostopa do debat in informacij).

12. Priprave na uspešno razširjeno Evropsko unijo :
Uspeh razširjene EU je resnicen zgodovinski izziv. Trenutna širitev je le korak na tej poti. EU ni izkoristila 90ih za priprave na razširitev in kandidatke so se pripravile le na doseganje formalnih kriterijev in na zacetke ekonomskih reform. Pripravljeni niso niti na ucinkovito razširitev v casovnem okviru 2002-2004. Hlepenje po uradnem datumu širitve lahko ogrozi zgodovinsko širitev, pri cemer bi 2-3 letni odlog zagotovil popoln uspeh z zagotavljanjem strukturne in politicne pripravljenosti za sprejem novih clanic. Tudi kandidatke morajo biti socialno in politicno pripravljene narediti ta pomemben korak. Vrh v Kopenhagnu mora vzpostaviti stvaren politicni koledar širitve, zavezujoc šefe držav in vlad, kot tudi države kandidatke, njihovemu javnemu mnenju. To je dalec od sedanjega stanja v EU, kar se tice koledarja širitve. Širitev mora spremljati široka kampanja glede koristnosti širitve za EU, zakljucene z ljudskim referendumom.
(Dodana vrednost: zagotavljanje uspešne razširjene EU; doseganje demokraticne enotnosti kontinenta do 2010; izogibanje zavracanju in populizmu z obeh strani; demokratizacija z vpletanjem javnega mnenja).

13. Poenotenje varnostne politike in boja proti mednarodnemu kriminalu :
Notranji trg brez ovir, evro, širitev, terorizem, internet… vsi silijo EU, da ravna bolj uspešno v boju proti vedno bolj profesionaliziranemu mednarodnemu kriminalu. Pri tem se morajo ohraniti tako interesi Unije, kot tudi državljanov, državljank. Ustanovitev integrirane evropske carinske mreže, institucije evropskega tožilca, kateremu bodo pomagali Evropski kriminalisti (mreža iz narodnih policijskih sil) in ad hoc mreža Evropskih sodnikov bodo omogocili EU soocenje z narašcajocimi grožnjami.
(Dodana vrednost: izgradnja notranje ter zunanje verodostojnosti EU; uporaba "dimenzijskega faktorja"; zmanjševanje strahov povezanih s širitvijo).

14. Privzemanje skupnega okvira glede imigracij, ki ga moramo implementirati na nacionalni ravni :
Za EU je imigracija neobhoden in uporaben pojav, vendar ga moramo obvladovati na dveh ravneh: nadzor migracijskih tokov, da se kolikor je mogoce omeji ilegalno imigracijo; ter nadzor imigrantskih integrativnih procesov, da zagotovimo, da se bodo njihovi otroci pocutili "ciste" Evropejce. EU se mora zavzemati za skupno varovanje meja (skupne carine, skupna pravila) kot tudi za dobro sosešcino, trgovino in razvoj (povecevanje pomoci s povecevanjem ucinkovitosti, usmerjene na posamezne probleme; sankcije proti državam, ki nocejo sodelovati). Zavrnitev integracije mora postati sinonim za vrnitev imigranta v državo izvora, med tem ko morajo javne oblasti (vecinoma nacionalne, vendar v skupnem okviru) zagotoviti ucinkovito integracijo ter preganjati kakršnekoli oblike rasne in verske diskriminacije.
(Dodana vrednost: pooblastitev vseh Evropejcev, Evropejk za enega izmed najvecjih izzivov prihajajocih desetletij; polaganje upanja v skupne vrednote in njihovo prihodnost; povezovanje EU z njenimi sosedami; zagotavljanje dinamike EU).